Višje plačne razrede dajali predvsem v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu

Ena od dogovorjenih rešitev plačne reforme, ki se je začela izvajati z letošnjim letom, je možnost določitve višjega plačnega razreda od izhodiščnega, tudi do deset plačnih razredov, tako za že zaposlene kot za novo zaposlene v javnem sektorju. V preteklosti so vladni predstavniki večkrat poudarjali, da je namen zakonske določbe z dodatnimi plačnimi razredi bodisi ohraniti obstoječi kvaliteten kader bodisi iz gospodarstva pritegniti v javni sektor manjkajoči strokovni kader. Vladni in sindikalni pogajalci so se na včerajšnjih pogajanjih, ki so jih zahtevali sindikati potem, ko je finančni minister in glavni vladni pogajalec Klemen Boštjančič z dopisom potegnil ročno zavoro tovrstnemu "nagrajevanju", dogovorili, da bo vlada v mesecu dni zbrala podatke po resorjih, koliko tovrstnih "nagrajevanj" je bilo. Pri tem je vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek izrazil pričakovanje, da bodo proračunski uporabniki pri pripravi svojih finančnih načrtov predvideli tudi sredstva za to zakonsko možnost, sicer bo ta "zgolj mrtva črka na papirju."

800 zaposlenih v šolstvu z višjimi plačnimi razredi

Podatki, ki smo jih zbrali s poizvedovanjem po posameznih ministrstvih - ta dajejo soglasja k vlogam svojih proračunskih uporabnikov po dodatnih plačnih razredih za posameznega uslužbenca - kažejo, da je bilo največ vlog odobrenih v šolstvu, socialnem varstvu in v zdravstvu, medtem ko so bili na posameznih ministrstvih zelo skopi pri uporabi 22. člena zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki določa možnost določitve višjega plačnega razreda od izhodiščnega na delovnem mestu oziroma v nazivu.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so v prvih osmih mesecih letošnjega leta skupno izdali 622 soglasij za določitev višjih plačnih razredov od izhodiščnega za zaposlene na posameznih osnovnih in glasbenih šolah. V 18 primerih so vloge zavrnili, pri čemer pri večini teh ni bilo razvidno, da bi javni uslužbenec izpolnjeval enega od pogojev za dodelitev dodatnih plačnih razredov, in sicer da bi imel posebna znanja in kompetence. Soglašali so tudi s 122 vlogami, ki so jih dobili iz srednjih šol, po nekaj deset vlog so odobrili tudi za zaposlene na osnovnih šolah s prilagojenim programom ter na zavodih za vzgojo in izobraževanje ter v dijaških domovih. Skupno so tako v prvih osmih mesecih odobrili 800 vlog.

Septembrski dopis ministra Boštjančiča predlagateljem finančnih načrtov, naj se te možnosti ne poslužujejo, če za to nimajo denarja v finančnem načrtu, "saj bi bila podaja soglasij in prevzem dodatne obveznosti brez zagotovljenih sredstev nedopustna in nezakonita", je podajanje soglasij dodobra zavrl. To pa je povzročilo dodatne težave šolam, ki se ne spopadajo le s pomanjkanjem učiteljev, temveč tudi s pomanjkanjem drugega tehnično-administrativnega kadra.

Ravnateljica Mojca Mihelič: "Kje bomo dobili računovodje, čistilke in hišnike?"

"Dopis ministra pomeni, da bomo zdaj še težje dobili tehnično-administrativen kader, kot so računovodje, čistilke, hišnik. Računovodja v šolstvu je v izhodiščnem plačnem razredu uvrščen tako nizko, da ga lahko vsak računovodski servis plača bolje kot mi in ga tudi s stabilnejšimi delovnimi pogoji ne bomo prepričali, da pride k nam," je za N1 povedala ravnateljica in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič. Slednja se sprašuje še, kaj bodo s tistimi, ki so jim s soglasjem že podelili dodatne plačne razrede. Finančni minister je namreč opozoril, da gre za trajno povečanje finančnih obveznosti, zato morajo imeti zagotovljena sredstva tudi v prihodnje.

V Združenju so v pismu ministru Boštjančiču (pismo so ga v vednost poslali tudi resornemu ministru Vinku Logaju in predsedniku vlade Robertu Golobu) pojasnili, da glede na trenutno ureditev financiranja javnih osnovnih šol ter "vsebino okrožnice, v kateri je navedeno, da breme višjih stroškov zaradi dviga plačnih razredov nosijo šole same, teh sredstev ne moremo zagotoviti iz tržne dejavnosti. Prav tako nam jih ne bo zagotovila lokalna skupnost."

Zato ob koncu pisma finančno ministrstvo in resorno ministrstvo sprašujejo, ali sami razpolagajo s kakšnimi možnostmi za redne in zanesljive prilive, s katerimi bi osnovne šole lahko zagotovile izvajanje omenjene zakonske določbe, za pridobitev nujno potrebnega kadra.

Minister Boštjančič: Sami najdite rezerve, ne hodite na ministrstvo

Minister jim na dopis ni odgovoril, je pa po včerajšnjih pogajanjih ponovil, da "se mora vsak posredni ali neposredni proračunski uporabnik pri porabi gibati znotraj proračuna. Od predstojnikov pričakujem, da bodo ustvarili rezervo pri stroških dela, če želijo uveljavljati omenjeno možnost. Kako lahko vsak to zagotovi, ni stvar ministrstva za finance, ampak posameznega predstojnika. Naj ne hodijo na ministrstvo za finance, ker najlažje je reči: nimamo, dajte nam dodatna sredstva."

Tudi z ministrstva za šolstvo, ki ga vodi Vinko Logaj, so nam odgovorili, da morajo imeti šole in zavodi v letnem finančnem načrtu zagotovljena sredstva v okviru stroškov dela in "s tem ne smejo povzročati dodatnih izdatkov državnega proračuna."

Zdravstvo: Upad vlog za četrtino

Na ministrstvu za zdravje so v prvih osmih mesecih odobrili 286 vlog za zaposlene v zdravstvenih domovih in bolnišnicah. V 66 primerih so vloge zavrnili, prav tako zaradi pomanjkanja dokazov o ustreznih znanjih in kompetencah pa tudi zaradi "drugih utemeljenih razlogov." Dodali so, da se je po dopisu finančnega ministra število vlog v septembru in oktobru v primerjavi s poletnimi meseci zmanjšalo za četrtino.

V UKC Ljubljana so pojasnili, da od prejema dopisa finančnega ministra niso več odobrili vlog za določitev višjega plačnega razreda od izhodiščnega. "Žal to negativno vpliva na zaposlovanje novih sodelavcev, ki imajo izkušnje iz gospodarstva," so zapisali. Pred tem so ob predhodnem soglasju ministrstva za zdravje višje plačne razrede odobrili 37 zaposlenim, od tega je 30 strokovno-tehničnih in administrativnih uslužbencev.

V UKC Maribor so v prvih osmih mesecih višji plačni razred določili 67 že zaposlenim in petim novo zaposlenim.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost so v enakem obdobju podali 292 soglasij za zaposlene v domovih za starejše, varstveno delovnih centrih, centrih za usposabljanje, delo in varstvo ter drugih podobnih zavodih s področja socialnega varstva.

Po ministrstvih po tej možnosti posegli le redko

Podatki posameznih ministrstev in organov v njihovi sestavi pa kažejo, da so v navedenem obdobju le redko svojim zaposlenim ali novo zaposlenim odobrili dodatne plačne razrede nad izhodiščnim. Na ministrstvu za javno upravo, denimo, so to možnost izkoristili pri treh novo zaposlenih. Ministrstvo za delo je to uporabilo pri enem strokovnem delavcu, je pa odobrilo devet soglasij za zaposlene na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in na Inšpektoratu za delo pri šestih novo zaposlenih. Tudi na ministrstvu za kulturo so podali soglasje za trinajst zaposlenih v gledališčih, medtem ko so na samem ministrstvu to uporabili pri eni novi zaposlitvi. Prav tako za enega novega uslužbenca so to možnost uporabili na ministrstvu za finance ter v kabinetu predsednika vlade.